Nikoli nisem imel nobene želje, da bi se vozil z dragim avtomobilom, saj na takšne materialne stvari ne dam kaj veliko. Ker živim v Ljubljani, koder tudi delam, se tudi v službo običajno vozim s kolesom, pozimi, ko je hladno in mokro, pa se vozim z mestnim avtobusom. Avtomobil je tako bolj malo v uporabi – vanj sedem bolj kot ne le ob koncu tedna, ko se s punco odpraviva na kak obisk ali izlet.
Prav zato, ker mi avto ni pomemben, tudi ne maram veliko vlagati vanj. Za osem let staro vozilo povprečne znamke, ki se uporablja zgolj ob vikendih, se to ne izplača. Rad imam sicer, da je avto redno vzdrževan in tako vedno tehnično brezhiben, to pa je tudi vse.
Pred kratkim se mi je zgodilo, da sem se zaletel v avtomobil pred sabo, ki je nenadoma zavrl zaradi nasproti vozečega tovornjaka, ki se ga je voznica na nekoliko ožji cesti očitno malo prestrašila. Iz moje zavarovalne police naj bi se zaradi moje krivde poskrbelo za zadek njenega avta, svojega pa bom moral seveda popraviti sam. In ko sem ga peljal k mehaniku, je ta našel kar nekaj stvari, ki jih je treba popraviti. Če se s slabim malim avtom zaletiš v velikega, namreč ne gre zgolj za lepotni popravek zunanjosti, temveč je tudi v notranjosti potrebnih nekaj zamenjav.
Mehanik je dejal, da lahko avto popravi z neoriginalnimi avtodeli, ki stanejo manj, prav tako pa lahko o tem, ali je možno dobiti dele še ceneje, po spletu preverim tudi sam. Napisal mi je spisek, kaj potrebujem, in tako sem preveril ponudbo poškodovanih vozil, ki jih prodajajo po delih, prav tako pa sem kontaktiral nekaj avtomobilskih odpadov. In ja, ugotovil sem, da se avtodeli lahko res dobijo tudi poceni, če se le malo potrudiš.
Seveda mi na odpadih ni uspelo dobiti vsega (veliko avtov na odpadih je bilo ravno tako karamboliranih od spredaj, torej so bili za moje potrebe neuporabni), zato je bilo nekaj stvari še vedno treba kupiti novih. Vendar sem na splošno kar precej prihranil. Pa ne, da ne bi mogel plačati originalnih delov – a zakaj bi jih? Naj se z originalnimi ter dragimi avtodeli ukvarjajo tisti z dragimi avtomobili oziroma tisti, ki jim avtomobili veliko pomenijo. Sam vem, da se raje vozim z nečim cenejšim, denar pa porabim za bolj prijetne stvari. Nikoli si namreč ne bi odpustil, da vozim avto za velik denar, ne morem pa si privoščiti, da bi šel s punco vsako leto na potovanje v kakšno zanimivo deželo. To počne nekaj mojih prijateljev in mislim, da njihove žene niso nič kaj zadovoljne, da gredo na dopust za en teden na Hrvaško, midva pa pripovedujeva o Tajski, Peruju, Šri Lanki, Estoniji, Dominikanski republiki in podobno.
Comments are closed.